E. Ionesco: KRALJ UMIRA

Režija: Silviu Purcarete

Avtor glasbe: Vasile Sirli

Asistent režije: Stéphane Raveyre

Scenografija in kostumografija: Silviu Purcarete & Jayne Morley

Oblikovanje luči: Silviu Purcarete & Marc Chikitou

Inspicient: Marc Chikitou

Igrajo: Jacques Bourgaux, Marie Cayrol, Daphné Millefoa, Karelle Prugnaud, Laurent Schuh, Vojko Zidar

Producentka v Franciji: Nathalie Saïdi

Administracija in asistentka produkcije v Franciji: Emanuela Righi

Producenta v Sloveniji: Ksenija Gorjak & Damir Domitrović Kos

Producentka in koordinatorka produkcije v Romuniji: Aura Gaidargi

Produkcija: Les Arts et Mouvants, Paris (FR)

Mednarodna koprodukcija: Festival Ex Ponto, Ljubljana / SNG Drama Ljubljana / Théâtre d’Esch, Esch-sur-Alzette / MOT Festival, Skopje / Scène Nationale de Bayonne Sud-Aquitain, Bayonne (SI, LU, MK, FR)

S podporo: Culturesfrance, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana, Francoski inštitut Charles Nodier, Romunski kulturni inštitut (program Cantemir), Francoska ambasada in Francoski inštitut v Romuniji, UNITER Romunija, Romunski gledališki festival in BRD Société Générale Group, glavni pokrovitelj predstave v Bukarešti.

Ionescova igra Kralj umira, prvotno naslovljena Slovesnost, ni le igra, ampak predvsem poskus obvladovanja normalnega ter hkrati nenavadnega in neznosnega procesa umiranja, ki je nujen, da se življenje lahko odvija dalje. Silviu Purcarete se z mednarodno ekipo vehementno spusti v svobodno interpretacijo drame, v kateri Kralj ni Kralj, temveč vsak od nas – kralj svojega življenja. Kaj nam torej preostane od svobode, užitka in smisla, ko se zavemo tega krožnega procesa, ki tudi v strukturnem smislu dobiva prvine rituala? Morda zgolj svoboda užitka ob tem, da gledališče pritisne na naše boleče točke in spreminja krik strahu v čarobno zaklinjanje, ki se transformira v naraščajoči vzklik veselja. V tej slavnostni ločitvi od življenja vse spominja na otroško igro, vendar je bolj kot igra to užitek ob igranju. Zato je to besedilo prejkone Ionescova “tragična šala”, ki kliče k petju in plesu.

Kralj umira postavlja pod drobnogled tabu procesa razpada, razkroja človeškega bitja in prehoda iz enega stanja v drugo. Je nekakšna duhovna priprava na smrt, kakor se je o svojem besedilu izrazil Ionesco. Eden vodilnih evropskih režiserjev Silviu Purcarete, ki se je s sijajno predstavo Pantagruelova svakinja že predstavil na Ex Pontu, se po avtorskem opusu metamorfoz življenja tokrat osredotoča na smrt kot na navaden, drugim vsakdanjim dogodkom podoben, a tudi neizogiben trenutek v življenjskem ciklu, ki predstavlja sočasno rojstvo drugačne oblike življenja.