Avtor predstave: Branko Potočan

Soustvarjalci in plesalci: Jana Menger, Dušan Teropšič, Sebastjan Starič, Branko Potočan, Mija Pungeršič

Avtorska glasba: Marko Brdnik, Luka Ropret

Oblikovanje svetlobe: Tomaž Štrucl

Manipulacija tona: Jure Vlahovič

Scena: Branko Potočan & FourKlor

Kostumi: Gordana Blagojevič

Dramaturgija: Petra Tanko

Celostna podoba: Bernarda Kristan

Koprodukcija: Vitkar zavod & Cankarjev dom

Trajanje: 60 min

V sodobnem svetu, zaznamovanem s prevlado vizualnosti in zvokov, se izgublja občutljivost na dotik, ki lahko pomeni veliko več, kot smo o njem navajeni razmišljati. Je prvo in pogosto tudi zadnje čutilo v stiku s svetom ter ima poseben položaj v razmerju med dušo in telesom. Kaj pravzaprav je dotik? In kaj se zgodi ob dotiku dveh pogledov? Preplet fizičnega in metaforičnega, ki konkretizira razmerje z drugim in se nato odrazi v posameznikovi notranjosti, najsi izzove ugodje ali nelagodje. In kaj se zgodi ob stiku s telesom, ki ni sposobno samostojno opravljati vsakdanjih funkcij, za običajni pogled nepopolno in zato stigmatizirano? Dotik s pogledom in pogled z dotikom – kje je točka preloma, ki odpira večplastno polje družbene realnosti? To je izhodišče plesne predstave, ki se sprašuje, kje, zakaj, kako in koga se – ali ne – dotikamo.