05.05.2010

Avtor:

E. Kraševec: Inovacije v Romuniji (Delo, 5. 5. 2008)

Predstava Dolgi petek tematizira vojni čas, Apostoli Kristusovo križanje, Visoka pesem pa ljubezen

Pon 05.05.2008

V Transilvanji, pokrajini, ki nas najprej asocira na grofa Drakulo in njegov grad, leži mesto Cluj Napoca, ki postaja čedalje bolj (kulturno) zanimivo. Predvsem je vredno ogleda Madžarsko gledališče v Cluju, kjer se v zadnjem času razvija avtorsko gledališče priznanih madžarskih ter romunskih režiserjev z izredno močno ekipo igralcev, dramaturgov in domačih dramskih piscev.

Cluj, romunsko mestece na severozahodu Transilvanije, leži nedaleč od meje z Madžarsko. Z več kot 300.000 prebivalci je tretje največje mesto v Romuniji. Ena izmed njegovih posebnosti je specifičen preplet madžarske in romunske kulture.

Madžarsko gledališče

Madžarsko gledališče v Cluju je bilo ustanovljeno že leta 1792. Takrat je bila to edina madžarska gledališka skupina na tem območju, zdaj pa delujejo kot repertoarno gledališče. Vzpostavlja se kot gledališče etnične manjšine (v Cluju je dvajset odstotkov prebivalcev Madžarov) in sicer predvsem s pomočjo romunske vlade. V ansamblu imajo štirideset igralcev, režiserje, dramaturge, scenografa in kostumografa, vseh zaposlenih je sto dvaindvajset. Kontinuirano uprizarjajo klasične in sodobne madžarske ter tuje avtorje, v svoj repertoar pa vključujejo tudi sodobnejša dela. Vse predstave simultano prevajajo v romunski, po potrebi pa tudi v angleški jezik. Trenutno imajo na programu predstave po dramskih predlogah Thomasa Bernharda, Giacoma Puccinija, Antona Pavloviča Čehova, Georga Büchnerja, Hanoch Levina, Akija Kaurismäkija, Williama Shakespeara, Marie Jones … Med dramami, ki jih uprizarjajo najdemo tudi dela Andrása Viskyja, ki je sicer dramaturg gledališča. Uprizarjajo tri njegove drame: Dolgi petek, Apostole in Visoko pesem. Pri vseh treh uprizoritvah je avtor sodeloval tudi kot dramaturg. Na začetku študija predstav je igralcem vsakič povedal, da je najboljši avtor mrtev avtor - in tako naj se do njega kot avtorja tudi vedejo.

Dolgi petek

Dolgi petek, predstava v režiji umetniškega vodje gledališča Gáborja Tompe, tematizira dogajanje na tem območju v času druge svetovne vojne. Izhaja iz Kertészove novele Kaddish for a Child Not Born. V ospredju je židovsko vprašanje, ki pa se ga tako tekst kot tudi predstava ne lotevata s pozicije poznavalca resnice o dogajanjih, temveč skozi abstrakcijo, ritual in razpiranje splošnih človeških bolečin. Visky je grozote tega obdobja doživel tudi na lastni koži, ostali so mu kupi očetove dokumentacije, predvsem pa veliko eksistencialnih vprašanj, ki jih razpirajo tudi njegovi teksti. Njegova osebnost in senzibilnost preoblikujeta težke dogodke v lirično pripoved, ki teče v melanholičnem ritmu poetične drame. Kot rdeča nit je v ozadju ves čas ljubezenska zgodba para, ki se je ločil in končal nekdaj čudovit odnos. Glavni junak B. trpi prav zaradi nemoči ob soočanju s svojo nedavno preteklostjo. Njuni dialogi razkrivajo neizmerljivo breme, ki se kopiči skozi leta. Predstavo uvede otožna sakralna glasba, ki se poveže s skupinskimi gibi igralcev. Iz kota, ki morebiti predstavlja zapor, taborišče ali gulag se poskušajo splaziti ven, v prostor. Njihovi poskusi so stilizirani in izčiščeni do popolnosti. Kolektivni gib (koreografinja Vava Ştefănescu) in izvrstna skupinska igra jih poveže v nekakšen, morda antični zbor, ki se v predstavi ne razdrobi. Počasi se vsi skupaj postavijo v prostor, sredi katerega je velika prozorna kabina in v njej pisalni stroj, na katerega piše gospod B.

Apostoli

Tudi predstavo Apostoli je ustvarila ekipa z istim madžarskim režiserjem, dramaturgom in enajstimi igralci. Zgodba je postavljena v čas Kristusovega križanja, ko njegovi učenci - apostoli čakajo za zaprtimi vrati. Predstava govori o romunski zgodovini v 50. in 60. letih dvajsetega stoletja, vsebuje pa ima tudi elemente drame absurda, saj se čakanje na Kristusov prihod v nekem trenutku dotakne Beckettove situacije v Čakajoč Godota. Dva igralca nenadoma začneta govoriti del teksta iz Beckettove drame. Odnosi med apostoli nihajo med vero in strahom, nihanja postajajo čedalje močnejša, hujša ter se dramsko stopnjujejo vse do preobrata s slutnjo navzočnosti transcendence.

Visoka pesem

Tretja predstava, Visoka pesem v režiji romunskega režiserja Mihaia Măniuţiua, pa svoj kod razpira predvsem skozi atmosfero, glasbo, ritem, igralsko telo, prefinjeno scenografijo - skozi osnovne gledališke elemente. Je zgodba o ljubezni, avtor v njej mistično interpretira svetopisemski tekst. Govori o ženski energiji boga, ki se sooča s temo - nasprotjem ljubezni. Predstave, kot je Visoka pesem, velikokrat govorijo tako samosvoj jezik, da ga je težko opisati ali odslikati na papir, zato jih je treba videti. Madžarsko gledališče v Cluju se s koprodukcijami pravzaprav šele odpira; sodeluje na mednarodnih festivalih, med drugim tudi s slovenskim festivalom Exponto. In z malo sreče jih bomo kmalu videli tudi pri nas.

Eva Kraševec