16.05.2003

Režija: Bojan Jablanovec

Raziskovalni koncept VN: Bojan Jablanovec & Nana Milčinski

Igrajo: Iva Babić (Petra Govc), Barbara Kukovec, Primož Bezjak, Marko Mandić, Gaber Kristjan Trseglav, Grega Zorc

Produkcija: Društvo B-51 & VIA NEGATIVA, Ljubljana

VIA NEGATIVA je raziskava gledališča. Raziskuje razmerje igralec - gledalec ali kako deluje to, kar se kaæe. Raziskava temelji na metodi redukcije. Gledališče kot medij iluzije ni predmet raziskave. Namen gledališke raziskave VN je destilacija scenske prezence. Predhodnico VN predstavljajo tri raziskovalne gledališke študije, ki so nastale v letih 2000/01: Lenora (subjekt, ki se uprizarja v razmerju do časa), Evropa - Deklica, ki je preveč hitela (subjekt, ki se uprizarja skozi spolno razliko) in Olga Grad vs Juanna Regina (subjekt, ki se uprizarja skozi razliko med govorom in jezikom).

RAZISKAVA VN bo trajala sedem let. Inicialna tema vsakoletnega dela bo eden izmed sedmih smrtnih grehov (jeza, lenoba, pohota, požrešnost, pohlep, zavist in napuh). Smrtni greh je človeško nagnjenje, ki ga katoliška cerkev kvalificira kot izvor zla, pravni red pa kot motiv potencialnega zločina, ki ga je treba kontrolirati in potlačiti. Ker se identiteta subjekta oblikuje šele z mehanizmi obrambe pred grehom, je smrtni greh definicija subjekta via negativa. Naloga igralca v raziskavi VN je, da greh prepozna kot konstitutivni moment lastne identitete in da se z "javnim priznanjem" uprizori pred gledalcem. Igralec je material in avtor prizora, zato ne igra, temveč nastopa. Osmo leto bo raziskavo VN zaključila predstava VIA NOVA.

IZHODIŠČNA TOČKA: JEZA je prvi odvod gledališke raziskave VN, ki je postavljen v prostor in kontekst trenutne razstave Moderne galerije. VN prevzema konvencijo razstavljanja v galerijskem prostoru kot integralni del svoje predstavitve. IZHODIŠČNA TOČKA: JEZA obsega šest prizorov. Vsak prizor je simultano dogajanje šestih solo nastopov. Igralci se razstavljajo kot galerijski eksponati. Vsak nastop je osebna izjava igralca. Po vsakem nastopu obiskovalci zamenjajo prizorišče. Na začetku vsak obiskovalec sam izbere izhodiščno točko in vrstni red svojega ogleda. Tako, podobno kot pri ogledu razstave, sam oblikuje dramaturgijo videnega.