01.01.2007

Režija: Cezaris Graužinis

Dramaturgija in umetniško vodstvo: Jasen Boko

Scenografija in kostumografija: Cezaris Graužinis

Asistent scenogragije: Mario Nađ

Asistentka kostumografije: Marita Ćopo

Glasba: Martynas Bialobžeskis

Oblikovanje luči: Damir Gvojić

Igrajo: Niko Goršič, Violeta Tomič, Ajda Toman, Branko Jordan (Slovenija) & Draško Zidar, Blanka Bart, Jelena Perčin, Igor Koši (Hrvaška)

Izvršni producent: Miran Hajoš

Idejni nosilec projekta in producent: Damir Domitrović Kos

Produkcija: Ex Ponto (Kulturno Društvo B-51), Ljubljana, Prešernovo Gledališče Kranj, Kazalište Virovitica in Društvo za izobraževanje v kulturi – Neighbours Festival, Lublin (Slovenija, Hrvaška, Poljska)

V zadnjih letih kroži v evropskih gledaliških krogih mit o ‘litvanskem gledališkem čudežu’, povezanem s skupino izvrstnih režiserjev mlajše generacije, med katere sodi tudi Cezaris Graužinis.

Graužinis, rojen leta 1967, je končal študij režije v Moskvi in nato vpisal specializacijo pri slovitem japonskem gledališkem režiserju in piscu Tadashiju Suzukiju. Graužinisa odlikuje malone neverjeten občutek za igralca, zato veljajo igralske kreacije v njegovih predstavah za dodelane s filigransko natančnostjo. Lani je sprejel ponudbo za režijo nove produkcije v švedskem gledališču Viirus iz Helsinkov. Nad njegovim delom so bili tako navdušeni, da so mu ponudili mesto umetniškega direktorja. Graužinis sicer vodi tudi neodvisno skupino Cezario grupe, ki ji je leta 2004 litvansko Ministrstvo za kulturo namenilo nagrado za najboljše novince.

Ivan Vidić, eden najzanimivejših dramskih piscev na Hrvaškem, čigar drame se igrajo tako na domačih odrih kot v londonskem Gate Theatre, je v drami Življenje v senci bananovca zagrizel v grenko realnost, ki jo prinaša tranzicija družbenemu nukleusu – družini – v državah nekdanjega socialističnega bloka. Resničnost, v kateri se etične norme uklonijo želji po bogastvu in so starši pripravljeni žrtvovati celo svoje otroke za neo-liberalistični družinski ‘blagor’.

Mednarodni projekt, ki je rezultat sodelovanja med producenti iz Slovenije, Hrvaške in Poljske, je obenem tudi režijski eksperiment. Festivalska različica predstave vključuje obe igralski ekipi (slovensko in hrvaško) in kombinacijo dveh jezikov istočasno v istem prostoru, zasedbi pa predstavo lahko odigrata tudi ločeno, vsaka svojo verzijo.

»Države iz uhojenega socializma niso krenile na uhojen kapitalizem. Nasprotno, krenile so v zgodovinsko pustolovščino brez presedána.« — Ivan Vidić

 

Foto: Nicke fon Wiessenberg