01.01.2006

Režija: Nick Upper

Asistenti režije: Mladen Vukić, Siniša Miletić, Tea Tupajić, Anja Maksić

Dramaturgija: Rona Žulj, Ivan Vidak, Ivor Martinić

Scenografija: Ana Martina Bakić, Ivana Knez, Ika Peraić, Goran Bertok

Kostumografija: Petra Dančević

Glasba: Branko Rožman, Janez Škof

Gib: Mladen Vasary

Oblikovanje luči: Miljenko Bengez

Video, dizajn: Vladimir Končar

Izdelava maske: Gregor Lorenci

Kratek komad v intermezzu: "Kredit brez jamstva": avtor in izvajalec: Ivan Vidak

Igrajo: Josip Marotti, Slavko Juraga, Sven Jakir, Ivana Roščić, Senka Bulić, Mislav Čavajda, Amar Bukvić, Nikša Marinović

Performans: Vlasta Delimar

Produkcija: Teater & TD, Zagreb; Ex Ponto (KD B-51), Ljubljana; Eurokaz, Zagreb (Hrvaška, Slovenija)

"Mit govori o neznanem"; o tem, za kar sprva nimamo besed. Mit torej zre v srce velike tišine." K. Armstrong: Kratka zgodovina mita, Mladinska knjiga, Ljubljana 2005

Pesnik in dramatik Dane Zajc (1929 - 2005) sodi med najpomembnejše pisatelje v zgodovini slovenske literature. Svoje sanjske in tragične vizije človekovega bivanja opisuje izvirno in samoniklo besedo, ki jo je zaznamovala grozljiva izkušnja iz mladosti. Pisatelj, ki je s svojim delom vplival na številne mlade literate, je leta 1981 prejel tudi Prešernovo nagrado za književnost. Snov za svoje zadnje dokončano dramo Grmače je črpal iz ene najveličastnejših slovenskih ljudskih pripovedk o Zlatorogu. V pripovedi je ostal blizu mitološkemu izročilu, primesil pa mu je še motiv starodavnega obredja ubijanja starcev, pri katerem sin na posvečeni gori ubije ostarelega očeta, da tako zagotovi rodu nadaljnje blagostanje. Temno balado je režiser Nick Upper, ki si deli osebo z igralcem Nikom Goršičem, utiril v postmodernistično gledališko formo. Poetična tragedija obravnava neusahljive in večne vzorce sovraštva ter ljubezni, prežete z ranljivostjo posameznika. Neizogibnost nekakšnega metafizičnega zla, ki ga pooseblja ljudsko verovanje, napleteno iz mitov in legend, pripelje do katastrofičnega konca in hkrati odrešitve - smrti. Niko Goršič je sicer prvak igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, od devetdesetih let dalje pa se pod gledališke režije podpisuje s psevdonimom Nicko Upper. Inoviral je igralsko puzzle tehniko, kot režiser pa raziskuje na poljih interakcije med dramskim gledališčem in performansom, zato je leta 1999 ustanovil Globalni teater. V obeh vlogah je sodeloval iz malone neskončnem številu predstav, na več kot dvestotih festivalih v Evropi in obeh Amerikah in za svoje stvaritve prejel številne nagrade.

 

Foto: arhiv EUROKAZ